Najprej nam dovolite, da vam čestitamo ob nastopu te pomembne funkcije. Bodite tako prijazni in nam v kratkem zaupajte težiščna področja katerim boste pri vodenju ministrstva za notranje zadeve posvečali posebno pozornost?
Hvala za čestitke. S svojo najožjo ekipo smo se takoj na(po) začetku mandata lotili, v javnosti zelo izpostavljenega področja, migracij. Pripravljamo sodobno, v prihodnost usmerjeno strategijo, ki je osredotočena na varnost, integracijo, človekove pravice in zakonitost. Zavzemam se za celovito upravljanje migracij, ki z vidika policijskega dela izhaja iz načel zakonitosti, humanosti in skrbi za varnost skupnosti. Ena naših prednostnih nalog je tudi učinkovita obravnava nasilja v družini, tudi v luči morebitne spremembe zakonodaje. To je področje, na katerem moramo biti kot država in družba izredno aktivni, saj se v domovih, ki bi morali biti prostor varnost, še vedno dogajajo utišane zgodbe nasilja. Če namreč okolica tolerira ravnanje nasilneža, ta svojo agresijo le še stopnjuje. Zato je tu moje ključno sporočilo, da le prijava ustavi nasilneža. Prav
tako želim učinkoviteje nasloviti vprašanje femicida, torej intimno partnerskega nasilja. Konec novembra pripravljamo strokovni posvet na to temo. Lotili smo se nekaterih sistemskih (zakonskih) ukrepov za še bolj učinkovito delo resorja. Pred kratkim je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Ta prinaša večjo samostojnost policijskih uprav na področju postopkov investicijskega vzdrževanja, kar bo vplivalo na večjo učinkovitost. Delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista, bodo lahko zasedali ne le policisti z višjo strokovno izobrazbo, temveč tudi policisti z najmanj srednješolsko izobrazbo in pridobljenim certifikatom NPK policist. Vzporedno pa že pripravljamo nove spremembe - predvsem glede imenovanja generalnega direktorja policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter večje avtonomije NPU. Glavni cilj je večja imunost pred političnim vplivom. Pripravljamo obsežne normativne spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Tako nameravamo med drugim zagotoviti učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, in natančneje urediti posamezne mehanizme nadzora nad njenim delom, predvsem pa preprečiti tudi vpliv politike v povezavi z uporabo prisilnih sredstev. Omeniti moram še predlog sprememb Zakona o detektivski dejavnosti. Od uveljavitve veljavnega Zakona o detektivski dejavnosti v letu 2011 v praksi se je namreč izkazalo, da nekatera pomembna vprašanja niso bila dokončno zakonsko urejena in da zakon vsebuje določene pomanjkljive rešitve. To seveda odseva pri uporabi zakona, pa tudi pri učinkovitosti delovanja detektivov, ki delujejo kot pomembno dopolnilo k zagotavljanju zasebne varnosti. V pripravi pa je sploh prvi Zakon o Inšpektoratu za notranje zadeve. Ta bo urejal načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila inšpektorata, pravice ter posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev inšpektorata in druga vprašanja, povezana z njegovim delovanjem. In še bi lahko naštevala.

Novi varnostni izzivi s katerimi se sooča Republika Slovenija tudi za ministrstvo za notranje zadeve predstavljajo vedno nove zahteve? Kako vi ocenjujete trenutno stanje učinkovitosti sistema, ki ga vodite?
Naše ministrstvo ima v državi ključno vlogo pri zagotavljanju notranje varnosti. Živimo v časih, ko se tveganja spreminjajo v zelo kratkem času in lahko vzniknejo praktično čez noč. Pri tem mislim še zlasti na tveganja, ki vplivajo na zdravje, tu je tudi bližina vojne, vojaških konfliktov ipd. Zaradi tega je svojevrstna naloga, da ves čas zagotavljamo učinkovitost sistema, ki ga vodim. To terja, da poleg ustaljenih metod dela, uvajamo tudi nove, predvsem v smeri digitalizacije. A treba je jasno povedati, Policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti in Slovenija je ena izmed najbolj varnih držav na svetu. Zavedamo se groženj, kot so organiziran kriminal, terorizem, radikalizacija, kibernetske grožnje in podobno, a Policija stalno prilagaja taktike in metode svojega delovanja aktualnim varnostnim izzivom. Ocenjujem, da delo policije poteka učinkovito in da so varnostne razmere ugodne.

Kateri so tisti segmenti sistema notranje varnosti, ki mogoče še kličejo po določenih prenovah ali spremenjenih podlagah o pristojnostih, ki bi stanje dvignili na višji nivo učinkovitosti?
Človek kljub tehnološko visoko razvitim informacijskim sistemom še vedno ostaja tisti element, ki v procesu obvladovanja različnih varnostnih tveganj igra ključno vlogo. S svojim delovanjem lahko bistveno vpliva na učinkovitost sistemov obvladovanja tveganj. Zaposleni tako tudi predstavljajo tisti najmočnejši, pa tudi najšibkejši člen v sistemu zagotavljanja notranje varnosti. Z neprekinjenim izvajanjem procesnega izobraževanja, usposabljanja in posledično dvigovanjem ravni zavedanja varnosti sebe in drugih, pa tudi varnosti organizacije, v kateri je zaposlen, se to tveganje lahko bistveno zmanjša. Poseben poudarek je torej treba dati upravljanju s človeškimi viri, s čimer se bo dvignila tudi varnostna kultura v sistemu notranje varnosti.

Čeprav je vojna v Ukrajini in energetska kriza nekoliko zasenčila migrantsko problematiko, se še vedno soočamo s povečanjem števila nelegalnih prehodov državne meje. Kje so po vaši oceni še tiste rezerve, ki bi povečale uspešnost varovanja, predvsem schengenske meje, za katero je zadolžena Republika Slovenija?
Tu je poleg klasične naloge policije – torej varovanja državne meje – izrednega pomena mednarodno sodelovanje, še zlasti v regiji. Kot veste, letos beležimo visoke številke nezakonitih prehodov meje državljanov iz tretjih držav, ki doslej niso bili del migracijskih tokov (na primer Indije, Burundija in Kube). Hitro in usklajeno delovanje več držav članic EU (sama sem pisala komisarki za notranje zadeve Ylvi Johansson in opozorila na nujnost uskladitve vizumskih režimov držav Zahodnega Balkana z EU) in Komisije je že prineslo konkretne rezultate, in sicer je Srbija nedavno ukinila brez vizumski režim za državljane Burundija in Tunizije. Na mednarodni ravni se seveda posvečamo tudi vprašanju vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Policiji pomagajo pripadniki Slovenske vojske in pomožni policisti. Poleg tega uporabljajo tehnično opremo, kot so helikopterji, droni, video nadzorne kamere, mobilne, stacionarne in ročne termo vizije, kamere za preglede podvozij ipd. Krepimo aktivnosti pri preiskovanju organiziranih kriminalnih združb, ki delujejo na področju nezakonitih migracij, kar je tudi ena od naših prioritet. Tudi tu je ključno učinkovito mednarodno sodelovanje in hitra izmenjava informacij, pomembnih za uspešne preiskave, odpiranje skupnih preiskovalnih skupnih in vzporednih preiskav s tujimi varnostnimi organi ter učinkovito koriščenje analitičnih kapacitet Europola oziroma Europolovega centra za boj proti nezakonitim migracijam.

Digitalizacija je proces, ki se mu ne bomo mogli izogniti niti na področju zagotavljanja notranje varnosti. Kako gledate na uvajanje novih tehnoloških rešitev v Ministrstvo za notranje zadeve?
V ministrstvu podpiramo digitalizacijo postopkov in procesov v državi, pri čemer je namen dvig učinkovitosti, lažja dostopnost do podatkov in storitev tudi za državljane ter seveda skrajšanje upravnih postopkov. Vendar morajo biti nove tehnološke storitve hkrati tudi varne. Na ravni EU se trenutno pripravljata dva predpisa na področju digitalizacije. Akt o kibernetski odpornosti bo namenjen dvigu zaščite proizvodov, Direktiva o omrežjih in informacijski varnosti pa bo namenjena dvigu zaščite omrežij in informacijskih sistemov. Oba akta sta ključna za zagotavljanje varnosti in dostopnosti podatkov in storitev. Slovenska policija se podobno kot druge policije v EU sooča z izzivi, ki jih predstavljajo hiter razvoj in širjenje informacijskih tehnologij, spletnih aplikacij in storitev. Zaradi vse večje dostopnosti, medsebojne povezanosti in mobilnosti sodobnih informacijskih tehnologij ter prodora novih, pričakujemo veliko povečanje podatkov, ki jih bo treba ustrezno in pravočasno zavarovati, urediti in analizirati. Slednje od policije zahteva prilagoditve ne samo s tehničnega vidika, temveč tudi preskok v samem razumevanju in delovanju policije. Policija si želi iti v korak s časom. To nam v veliki meri tudi uspeva, a je vse pogojeno in povezano s finančnimi sredstvi, kar prestavlja še dodaten izziv, zlasti za majhne države in policije. Določene policijske postopke smo že povsem avtomatizirali (digitalizirali) in tako močno racionalizirali delo. Na ta način smo odpravili del administrativnega bremena, pridobljen čas pa se lahko usmeri v neposredno izvajanje nalog policije. Z okrepljeno digitalizacijo oziroma avtomatizacijo dela smo izboljšali tudi kakovost zbranih podatkov in zmanjšali stroške poslovanja. Vzpostavili smo tudi e-povezavo s tožilstvom. Podatki in dokumenti, ki so se prej pošiljali v fizični obliki, se zdaj lahko pošiljajo elektronsko. To predstavlja tudi dobro podlago za nadaljnje izboljšave. Prav tako smo na področju preiskovanja kaznivih dejanj vzpostavili e-arhiv. Prav tako je pomembna dostopnost podatkov, ki so zdaj v elektronski obliki in jih je tako lažje obdelovati in statistično prikazovati. Zlasti pri slednjem smo zahvaljujoč novim tehnološkim rešitvam naredili velik kvalitativni in kvantitativni preskok.

Kibernetska tveganja so postala del vsakdana. Kaj lahko kot strateška voditeljica naredite za krepitev struktur znotraj ministrstva za notranje zadeve, katere so zadolžene za preiskovanje in pregon kibernetskega kriminala?
Naši zaposleni sodelujejo v različnih medresorskih in mednarodnih skupinah na področju kibernetske varnosti in preprečevanja kibernetskega kriminala. Poseben poudarek dajemo izobraževanju in usposabljanju na tem področju, saj lahko le na tak način sledimo novim tehnologijam in pristopom pri kibernetski kriminaliteti. Hkrati se zavedamo, da je strokovnjake na tem področju težko dobiti in še težje zadržati, saj javni sektor v okviru trenutnega plačnega sistema težko konkurira zasebnemu sektorju. Za uspešno, učinkovito in kakovostno preiskovanje sodobnih oblik kriminalitete, kamor nedvomno spadajo tudi kazniva dejanja kibernetske kriminalitete, slovenska policija redno krepi svoje zmogljivosti, tako kadrovske kot tudi materialno-tehnične. Problematiko kibernetske kriminalitete ves čas spremljamo in se ustrezno odzivamo z usposobljenimi kadri, učinkovito komunikacijo med deležniki ter obenem predlagamo ustrezne dopolnitve oziroma spremembe zakonodaje, ki bi sledila tem trendom. Temu področju bo tudi v bodoče treba nameniti posebno pozornost, saj se kriminalne dejavnosti vse bolj selijo v kibernetski prostor, povečuje se finančna škoda, informacijske tehnologije pa se širijo skoraj na vsa področja družbe. Veliko sledi in dokazov, ki jih policija pridobi pri obravnavi primerov kibernetske kriminalitete, vodi v različne dele oziroma države sveta, zato se izdatno poslužuje mednarodnega sodelovanja, predvsem preko Europola in Interpola. Torej krepitev struktur za boj proti kibernetski kriminaliteti zahteva:
- nenehno usposabljanje kadra ter posodabljanje in nabavo sodobne računalniške opreme,
- učinkovito mednarodno sodelovanje,
- učinkovito in sodobno mednarodno in državno zakonodajo,
- ustrezno kadrovsko krepitev, vzporedno z naraščanjem problematike.

Čeprav niste nosilni resor za sistemske ukrepe na področju varovanja kritične infrastrukture, je vseeno vaša vloga na različnih segmentih ključnega pomena za zagotavljanje ustreznega varnostnega okolja, kjer deluje ta kritična infrastruktura. Kako po vašem mnenju lahko še okrepimo sistemske ukrepe, da bodo zagotavljali na pro aktivnosti temelječ pristop?
Res je, Zakon o kritični infrastrukturi je v pristojnosti Ministrstva za obrambo, vendar pa predpisi s področja zasebnega varovanja, ki so v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, posegajo tudi na to področje. Mi v tem delu močno sodelujemo z nosilci sektorjev pri določanju zavezancev, ki morajo organizirati varovanje. Močan interes države je, da je infrastruktura, ki je pomembna za nemoteno delovanje države, tudi ustrezno varovana. Tako je bilo v zadnjem času precej povečano število zavezancev v skladu s predpisi zasebnega varovanja, prav tako so bili tudi organizirani individualni sestanki z določenimi zavezanci, sklenjeni so bili tudi posamezni sporazumi. Tukaj govorim o individualni obravnavi oziroma odnosu med ministrstvom oziroma policijo in zavezanci. Ključen je prenos informacij, ki lahko vplivajo na varnost teh subjektov in ministrstvo ima interes pri nudenju pomoči za zagotavljanje čim višje stopnje varnosti. S tako prakso bomo tudi nadaljevali. Nekatere zakonske pristojnosti na tem področju ima tudi Inšpektorat RS za notranje zadeve, ki opravlja inšpekcijske nadzore pri pravnih subjektih, zavezancih po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja.

Kje so po vašem mnenju še mogoče izboljšave in rezerve v razmerju sodelovanja organov ministrstva za notranje zadeve in segmentov korporativne varnosti v pomembnih gospodarskih organizacijah za boljše zagotavljanje varnostnih procesov delovanja pomembnih infrastrukturnih zmogljivosti?
Obdobje epidemije nam je na marsikaterem področju pokazalo na določene ranljivosti pri upravljanju državnih sistemov. Tako smo se v tem času lotili sprememb določenih pravnih podlag. Kot sem že povedala, na ravni ministrstva oziroma policije že obstajajo določeni sporazumi, predvsem z gospodarskimi subjekti, ki so pomembni za delovanje države. Nedvomno pa smo tudi na ministrstvu pripomogli k dodatni določitvi dejavnosti, da se raven varnosti dvigne. Med take subjekte spadajo npr. zdravstvene ustanove. Nadgrajevalo se bo sodelovanje na tistih področjih, kjer se bodo tveganja povečala, kot je, denimo, področje energetike. Svojo vlogo krepi tudi Inšpektorat RS za notranje zadeve predvsem z vključevanjem policijskih strokovnjakov s področja kibernetske varnosti, nevarnih snovi in eksplozivov ter orožja v svoje delo. Sodelovanje ob izvajanju nadzorov nad javnimi prireditvami pa je že stalnica več let.

Ali lahko z nivoja ministrstva za notranje zadeve pričakujemo določene pobude, ki bi še okrepile razprave znotraj nacionalno-varnostnega sistema, predvsem pa izgradile most za diskusijo med ključnimi državnimi institucijami in civilno družbo?
Našo vlogo tu vidim predvsem s spodbujanjem raziskovalnih projektov, ki jih izvajajo razne strokovne institucije. Tako se zaključuje ciljni raziskovalni program o pritožbenih postopkih na področju zasebnega varovanja, detektivov in občinskega redarstva. V njem bodo prikazane rešitve, kako se bo na bolj sprejemljiv način varovalo človekove pravice in temeljne svoboščine. V pripravi pa je že nov raziskovalni projekt na temo priprave strategije področja zasebnega varstva, ki je tudi del sistema nacionalne varnosti.

Slovensko združenje za korporativno varnost je primer dobre prakse sodelovanja državnih, javnih in gospodarskih institucij. Kakšno je vaše mnenje o tem okolju sodelovanja in kje bi lahko našli še dodatne sinergije, ki bi krepile to platformo sodelovanja in izmenjav dobrih praks?
Predvsem bo v prihodnosti treba prilagoditi določene predpise. Kot sem omenila, je v javni obravnavi Zakon o detektivski dejavnosti, pričenja se postopek priprave Strategije zasebnega varovanja. Razvoj tehnologije v varnostnem segmentu v zadnjih letih je skokovit, uporabljen pa mora biti na zakonit način.

Foto: arhiv Ministrstva za notranje zadeve RS