• Avtorica: Mojca Štruc / vodja Sektorja za digitalno vključenost, Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Strategija je odgovor Vlade Republike na razvojne izzive digitalizacije in je namenjena strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030.

Pri tem je treba razumeti, da se potrebe različnih segmentov družbe oziroma različnih ciljnih skupin med seboj razlikujejo ter, da je potrebno poskrbeti tako za gospodarski razvoj, napredek in konkurenčnost, kakor tudi javnim institucijam, lokalnim skupnostim in posameznikom zagotoviti potrebna sredstva in vire, da bomo skupaj vstopali v digitalno napredno družbo in izkoristili prednosti digitalnih tehnologij.

Ključno je, da se tako vladni predstavniki kakor tudi širši deležniki zavežemo, da bomo imeli redno medsebojno komunikacijo in usklajevanja, saj smo le skupaj, kot enotna skupnost, lahko dovolj hitri in kompetentni za uspešno digitalno preobrazbo.

Ker vsebuje Digitalna Slovenija 2030 (v nadaljevanju: DSI2030) tako široke strateške usmeritve, ne vsebuje podrobnosti specifičnih področij (npr. zdravstva, kmetijstva, okolja itd.) – te so ali pa še bodo opredeljene v področnih strategijah ali akcijskih načrtih oz. programih.

Ker je Slovenija članica EU, so pri pripravi naših strategij izjemno pomembne strateške usmeritve Evrope. Te so na področju digitalne preobrazbe zelo ambiciozne.

Vizijo, cilje in možnosti za uspešno digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030 je Evropska komisija marca 2021 predstavila v dokumentu Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030, kjer je predlagan dogovor o sklopu digitalnih načel za hitro uvedbo pomembnih več državnih projektov in pripravo zakonodajnega predloga, ki določa trden okvir upravljanja, za spremljanje napredka – digitalni kompas.

Ta temelji na štirih glavnih točkah:
1. Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko kvalificirani
strokovnjaki na digitalnem področju
2.Varne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture
3. Digitalna preobrazba podjetij
4.Digitalizacija javnih storitev

Za vsako od naštetih področij je EK predvidela konkretne kazalnike, ki jim sledimo tudi v Sloveniji.

V središče DSI2030 smo postavili posameznika: pri digitalnem preoblikovanju je treba upoštevati uporabniške potrebe (ang. user needs) in potrošniške pravice (ang. consumer rights) ter ustrezno zaščititi človekove pravice (ang. human rights). Ob tem je na mestu tudi posebna skrb za okolje, v katerem posameznik živi.

Upoštevali smo načela EU: ljudje v središču, solidarnost in vključenost, svoboda izbire, sodelovanje, varnost in zaščita, trajnost. Ob teh načelih pa smo v strategiji posebej izpostavili še nekatera druga, za nas ključna in za naše okolje morda specifična načela: splošno zavedanje o pomenu digitalne preobrazbe; internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe; zaščita svobodnega odprtega interneta; zasledovanje medsektorskih sinergijskih razvojnih učinkov; uporaba slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete; spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij in njihove uporabe; strateška avtonomija, enotni digitalni trg in digitalna suverenost; demokratična digitalna družba; doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo.

Digitalna Slovenija 2030 torej upošteva ambicije in načela EU, obenem pa se usmerja v bistvene izzive Slovenije na področju digitalne preobrazbe in tako prepoznava šest prednostnih vsebinskih področij digitalne preobrazbe. Na tem mestu prednostna vsebinska področja naštevamo in izpostavljamo ključne cilje s kazalniki pri vsakem od njih:

1. Gigabitna infrastruktura
Strateški cilji v DSI2030 so določeni skladno z Načrtom razvoja gigabitne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030, in sicer na treh področjih:
• zagotovljena pokritost vseh gospodinjstev z gigabitnim omrežjem
• zagotovljena pokritost vseh podjetij in drugih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja z gigabitnim omrežjem
• zagotovljena pokritost vseh naseljenih območij z omrežjem 5G

2. Digitalne kompetence in vključenost
• Vsaj 80 odstotkov prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami
• Vsaj 10 % zaposlenih IKT strokovnjakov
• Vsaj 25 % zaposlenih žensk glede na odstotek vseh zaposlenih v IKT

3. Digitalna preobrazba gospodarstva
Vlada Republike Slovenije je januarja 2022 sprejela Strategijo digitalne transformacije gospodarstva, v juniju 2021 pa Slovensko industrijsko strategijo 2021 – 2030. V DSI2030 opredeljujemo ključne usmeritve in cilje na področju digitalne preobrazbe gospodarstva. Kot ključno vidimo nadaljnjo usmeritev v družbo znanja in s tem blaginjo vseh prebivalcev Slovenije ter spodbujanje vlaganj v digitalne tehnologije.

Tudi pri digitalni preobrazbi gospodarstva Slovenija sledi ciljem Digitalnega kompasa:
• Dodana vrednost na zaposlenega (2030: 88.000 EUR)
• Odstotek podjetij, ki najema umetno inteligenco* (2030: več kot 75 %)
• Odstotek podjetij, ki najema storitve računalništva v oblaku* (2030: več kot 75 %)
• Odstotek podjetij, ki uporabljajo velepodatke* (2030: več kot 75 %) – zvezdica pomeni, da je cilj doseči enega od teh kazalnikov 2023 maj 32 / Korporativna varnost / 31
• Stopnja digitalizacije v podjetjih z več kot 10 zaposlenimi (2030: 53 %)
• Delež MSP, ki dosega vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti (2030: 90 %)
• Odstotek podjetij, ki izvajajo usposabljanja za IKT (2030: 90 %)
• Odstotek MSP z internetno prodajo (2030: več kot 30 %)
• Odstotek MSP prihodka prek e-prodaje (2030: več kot 30 %)
• BDP na prebivalca glede na kupno moč je 95 % (glede na povprečje EU)

4. Pot v pametno družbo 5.0
Izpostavljamo, da nameravamo prehod v Pametno družbo 5.0 doseči z vključevanjem naprednih tehnologij v različne panoge in družbene dejavnosti ter spodbujanjem inovacij za ustvarjanje nove vrednosti.

V tem poglavju so določeni naslednji kazalniki spremljanja:
• Število zaposlenih, ki so opravili vsaj eno usposabljanje s področja podatkov je 5.000
• Število skrbnikov podatkov je 150
• Izvedba ukrepov iz NpUI je 100 %
• Vrednost lokalnega DESI-ja (indeks digitalnega gospodarstva in družbe na ravni občin, sestavljen iz različnih indikatorjev: človeškega kapitala, povezljivosti, integracije digitalnih tehnologij in digitalnih javnih storitev, trenutna vrednost: 23,44).

5. Digitalne javne storitve
Vlada Republike Slovenije je decembra 2022 sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev 2030, katere vizija je, da bodo digitalne javne storitve, osredotočene na državljane in poslovne subjekte, omogočale integrirano, usklajeno, varno in učinkovito interakcijo državljanov in podjetij z javno upravo.

Kazalniki na tem področju so sledeči:
• 100 % ključnih javnih storitev je zagotovljenih na spletu in dostopnih vsem uporabnikom
• 80 % ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, je tudi opravljenih digitalno
• 80 % uporabnikov javnih storitev uporablja digitalno identiteto.

6. Kibernetska varnost
Za uspešno digitalno preobrazbo je nujna tudi skrb za kibernetsko varnost. V DSI2030 kot eno od prioritetnih področij naslavljamo tudi to vsebino, pri čemer želimo zagotoviti varen, odporen in zanesljiv kibernetski prostora za vse ter s tem dvigniti raven kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji v vseh segmentih družbe. Cilj DSI2030 na področju kibernetske varnosti je uvrstitev Slovenije med prvih dvajset najboljših držav po Nacionalnem indeksu kibernetske varnosti.

Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih - družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo.

Kazalnika doseganja cilja v DSI2030 nismo določili krovno, saj ugotavljamo, da DESI indeks ne vključuje nekaterih področij, ki so za nas izjemno pomembna. Cilje tako DSI2030 določa pri posameznih prednostnih vsebinskih področjih.

Naša vizija je, da z digitalno preobrazbo izboljšamo kakovost življenja prebivalcev na trajnosten in zaupanja vreden način.

Ker je digitalna preobrazba izjemno (ampak res izjemno) horizontalno področje, je za uspešno naslavljanje tega izziva ključno sodelovanje različnih deležnikov. DSI2030 določa, da je za upravljanje izvajanja strategije DSI2030 odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo. Za horizontalno in medresorsko usklajevanje digitalne preobrazbe pa Vlada Republike Slovenije imenuje posvetovalno telo, tj. strateški svet za digitalno preobrazbo.

Za učinkovito medresorsko koordinacijo projektov digitalne preobrazbe in za zasledovanje multiplikativnih sinergijskih razvojnih učinkov, imenuje ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, medresorsko delovno skupino za projekte digitalne preobrazbe. Ob tem je pomembno dodati, da bo učinkovitost izvajanja in
vrednotenja strategije ter iskanja priložnosti za dodatno izboljšanje proučevala tudi Evropska komisija, ki bo spremljala nacionalne programe projektov držav članic EU in jim po potrebi svetovala, kako ukrepati za vidnejši napredek k zastavljenim ciljem.

Predvidoma do letošnje jeseni bo pripravljen pripadajoči akcijski načrt strategije Digitalna Slovenija 2030. V njem bo določena pot (letne vrednosti) k doseganju v strategiji določenih ciljev s kazalniki. Opredeljeni bodo ukrepi in njihov pričakovani učinek na doseganje ciljev ter načrtovana javna finančna sredstva za ta namen.

To je lahko velik izziv … Skupna pot je edina pot naprej k učinkoviti digitalni preobrazbi v vse hitreje spreminjajoči se družbi, zato se vsem, ki so doslej kakor koli sodelovali pri pripravi strategije Digitalna Slovenija 2030, na tem mestu zahvaljujemo za konstruktivno sodelovanje doslej in se veselimo sodelovanja tudi v prihodnje.