Nevarnost ruskih hibridnih napadov v Evropi je resna in trajna. Dr. Denis Čaleta v intervjuju za Delo opozarja, da sodobne hibridne grožnje že dolgo niso več omejene zgolj na kibernetske napade in dezinformacije. Vključujejo tudi sabotaže, napade na kritično infrastrukturo, uporabo posrednikov ter incidente z droni, pri čemer lahko že z razmeroma majhnimi sredstvi povzročijo velike politične, gospodarske in psihološke posledice.

Posebno pozornost namenja zaščiti kritične infrastrukture in grožnjam z droni. Evropska pripravljenost se sicer izboljšuje, vendar še ne sledi dovolj hitro razvoju nevarnosti. Potrebni so zgodnje zaznavanje, učinkovita identifikacija in nevtralizacija groženj ter predvsem jasno usklajevanje policije, vojske, upravljavcev infrastrukture in drugih pristojnih služb.

Tudi Slovenija ni izvzeta iz tveganja. Dr. Čaleta kot posebej nevarno izpostavlja kombinacijo kibernetskega napada, motenj kritične infrastrukture, dezinformacij in fizičnega incidenta, saj lahko takšni dogodki povzročijo kaskadne posledice. Čeprav je Slovenija okrepila kibernetsko varnost, ostajajo možnosti za izboljšave predvsem pri zaščiti pred droni, medsektorskem kriznem koordiniranju in skupnih vajah.

»Slovenija zaradi svoje velikosti ni nujno med prvimi tarčami, vendar to nikakor ne pomeni, da je izvzeta iz tveganja.«

Celoten članek je dostopen na https://www.delo.si/novice/sve....