Inštitut za korporativne varnostne študije, ICS-Ljubljana z veliko intenzivnostjo nadaljuje aktivnosti saj je ponovno uspešno zaokrožil velik mednarodni dogodek z nazivom »Dnevi korporativne varnosti«, ki je potekal od 23.-24. marca 2011 v M hotelu v Ljubljani. Udeležba in zanimanje za dogodek je pokazala, da se v kompleksnem varnostnem okolju povečuje potreba po višjem zavedanju in drugačnih pristopih v razmerju do obvladovanja tveganj, katerim smo izpostavljeni. To dokazuje tudi udeležba vabljenih gostov in vrhunskih strokovnjakov, ki so v dveh dneh trajanja mednarodne konference s svojimi izkušnjami, novimi vizijami in znanji ter predvsem pripravljenostjo pogledati izven obstoječe dimenzije realnosti, bistveno pripomogli k dodani vrednosti in vsebinski pestrosti dogodka.

Mednarodno konferenco sta s svojimi nagovori odprla doc. dr. Denis Čaleta, predsednik organizacijskega odbora in mag. Miran Vršec, direktor Inštituta za korporativne varnostne študije. V nadaljevanju sta častna gosta mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta in dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo v svojih pozdravnih govorih predstavila vizijo in možno pot razvoja na področju zagotavljanja večje varnosti družbe. V svojem vsebinsko globokem nagovoru je mag. Kavčič izpostavil potrebo, da se je potrebno zavedati tudi temeljnih družbeno-ekonomskih vzrokov tveganj. Nakazal je, »da za uspešnejše soočanje s temi vzroki potrebujemo temeljne spremembe in sicer spremembo pravil. Potrebujemo nove, inovativne rešitve.« Kot odgovor na nevarnosti, ki so povezane z družbo tveganja, je potrebno še naprej razvijati idejo trajnostnega razvoja. Za zaključek je poudaril, da se zagotovo počasi izteka mit, da je tveganje nekaj, s čimer je mogoče poljubno trgovati. Ministrica za obrambo je v svojem govoru, ki se je vsebinsko dopolnjeval s predhodnikom, svojo idejo usmerila v potrebo povečanja zavedanja o pomembnosti varnosti kot temeljnega pojma in osnovnega predpogoja za nadaljnji razvoj družbe. K temu cilju lahko bistveno prispevajo tudi taki dogodki, ki jih predstavlja pričujoča mednarodna konferenca. Na ministrstvu za obrambo se zavedajo potrebe po drugačnih pristopih k obvladovanju varnostnih tveganj. Kljub temu, da ministrstvo za obrambo vlaga velike napore v vodenje medresorskega telesa za izvedbo sistemskih ukrepov zaščite kritične infrastrukture, se vsi skupaj zavedamo, da bo potrebno korake na tem področju močno pospešiti. V to nas namreč sili družbena realnost, ki je prežeta z dejavniki soodvisnosti, hitrega tehnološkega razvoja in pojavljanja vedno novih oblik groženj, kar to okolje dela še kompleksnejše.

Prvi dan konference je bil namenjen upravljanju varnostnih tveganj, povezanih z zaščito kritične infrastrukture. Skozi obravnavo najbolj aktualnih problemov so nam izbrani predavatelji posredovali najnovejša spoznanja in vizijo razvoja. Doc. dr. Milan Vršec je v svoje središče predavanja postavil pomena neprekinjenega poslovanja za poslovno učinkovitost organizacije s poudarkom na kritični infrastrukturi. Dr. Klemen Grošelj je odprl pomembno tematiko usmerjeno k geopolitičnim in varnostnim vidikom zagotavljanja energetske neodvisnosti Evrope, ki se še kako odraža v trenutnih mednarodnih dogajanjih krize v Libiji in drugih izvoznicah nafte ter zemeljskega plina. V kar dveh predstavitvah smo se dotaknili trenutno najbolj pereče grožnje povezane s potresom na Japonskem in sicer varnostjo jedrske tehnologije. V tem okviru sta dr. Janžekovič in mag. Kostadinov predstavila jedrsko tehnologijo kot grožnjo in rešitev ter matematični model ocene ranljivosti kritične infrastrukture s poudarkom na jedrskih elektrarnah. V tem okviru smo bili s strani mednarodnih gostov g. Roberta Kralja in doc. dr. Metodia Hadži-Janeva deležni tudi dveh primerjalnih analiz stanja na področju zaščite kritične infrastrukture v Republiki Hrvaški in Republiki Makedoniji. V nadaljevanju je sledila okrogla miza z naslovom »Korporativna varnost in kritična infrastruktura«, kjer je moderator doc. dr. Denis Čaleta z najvidnejšimi predstavniki gospodarstva in javnega okolja razpravljal o realnem stanju, dilemah, izzivih in načrtih na področju obvladovanja tveganj povezanih s kritično infrastrukturo. O aktualnosti obravnavane tematike priča sama udeležba vabljenih gostov na okrogli mizi saj so se je udeležili podžupan mesta Ljubljana g. Aleš Čerin, predsednica uprave DARS-a ga. Mateja Duhovnik, predsednik uprave Luke Koper dr. Gregor Veselko, vodja vladne medresorske skupine za zaščiti kritične infrastrukture g. Roland Žel, predstavnik ministrstva za gospodarstvo g. Drago Napotnik, predstavnica Slovenskih Železnic ga. Dora Mezek Kukec in seveda direktor ICS mag. Miran Vršec, kot gostitelj mednarodne konference.

Glavne ugotovitve okrogle mize so se osredotočile na dejstvo, da živimo v sodobni družbi tveganj in ogrožanj, kjer je varnost dobrina, katera potrebuje vse več pozornosti in sistemskega pristopa. Posebej je grožnjam in tveganjem izpostavljena logistično-transportna kritična infrastruktura. Medsebojna soodvisnost in povezanost med cestno, železniško in infrastrukturo Luke Koper je zelo tesno povezana tako, da lahko neobvladovanje varnostnih tveganj za delovanje teh sistemov predstavlja veliko nevarnost za njihovo neprekinjeno delovanje. Gostje so se strinjali, da imamo na področju pravne regulative celo vrsto predpisov in drugih aktov, načrtov in dokumentov, ki urejajo področje obvladovanja varnostnih tveganj. Ta normativna prenormiranost v realnosti največkrat negativno vpliva na usklajenost in v sistemskem pogledu ne deluje v smeri urejenega sistema. Čeprav je bilo mnenje razpravljalcev usmerjeno v smeri, da se v svojih sredinah zadostno zavedajo problemov in pomena obvladovanja tveganj, so po drugi strani priznavali, da je gospodarsko-finančna kriza zelo zahteven trenutek, ki bi lahko negativno vplival predvsem na investicijski ciklus usmerjen na področje obvladovanja varnostnih tveganj. Nekateri izmed razpravljalcev so opozarjali tudi na družbeno odgovorno ravnanje. V razpravo so se vključevali tudi udeleženci mednarodne konference, ki niso v popolnosti pritrjevali tezi, o družbeni odgovornosti in zadostnemu zavedanju v podjetjih, ki obvladujejo posamezne dele kritične infrastrukture in ukrepom države na obravnavanem področju. Predvsem predstavniki interesnih združenj, kot sta Zbornica za razvoj zasebnega varovanja in Detektivska zbornica Slovenije so bili mnenja, da se državne institucije in upravljalci kritične infrastrukture ne zavedajo dovolj družbene odgovornosti, ki jo imajo na tem področju. Njihovi ukrepi so včasih prepočasni, niso sistemsko naravnani in ne odražajo potrebe dobrega gospodarja. Ta izmenjava različnih mnenj je vsebinski vrednosti okrogle mize dala še poseben pomen. Gostje so si bili v svojih mnenjih enotni, da je ravno vloga raziskovalnih organizacij, kot je Inštitut za korporativne varnostne študije, v prenašanju rezultatov in ugotovitev iz raziskovalnega področja v praktične primere zagotavljanja celovitih varnostnih rešitev. To je tista potrebna pot, ki bo procese zaščite kritične infrastrukture dvignila na višjo kvalitetno raven. Tudi strokovno združevanja, ki ga v okviru ICS predstavlja Slovensko združenje za korporativno varnost, predstavlja tisto pot, skozi katero se uveljavlja glas varnostnih strokovnjakov in zainteresirane javnosti. Skozi navedeno obliko združevanja se izvaja tudi širše osveščanje različnih družbenih skupin, ki so posredno ali neposredno v svojih okoljih povezane z zagotavljanjem varnosti in zaščite kritične infrastrukture.

V drugem dnevu konferenčnega programa smo bili priča različnim predstavitvam, ki so proces obvladovanja tveganj obravnavale iz različnih zornih kotov. Dr. Jožko Peterlin nam je v dinamičnem in strokovno zanimivem predavanju predstavil obvladovanje finančnih tveganj, kot pomemben del celovitega pristopa k varnosti in uspešnosti poslovanja. Njegova teza, ki jo je razvil skozi predavanje temelji na odgovornosti managementa podjetja za upoštevanje in obvladovanje finančnih tveganj. Za plačilno nedisciplino smo v bistvu krivi tudi sami, saj neplačevanje obveznosti partnerskih podjetij že v prvem koraku ne jemljemo kot dovolj velik znak tveganja za obvladovanje finančnih podlag za delovanje našega podjetja. Gostujoči predavatelj iz Nemčije g. Christoph Smaczny, direktor Reisswolf Group nas je v svojem predavanju opomnil na pomembnost sistemskega pristopa pri obvladovanju tveganj povezanih z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Zanemarjanje ustreznega varovanja poslovnih informacij, lahko zaradi izgube konkurenčne prednosti, v končni posledici pomeni tudi propad podjetja. Dr. Boris Žnidarič je udeležence mednarodne konference spomnil na kompleksnost varnostnega okolja zaradi katere je stanje popolne varnosti utopija. Nekatera tveganja je potrebno zaradi racionalnosti obvladovanja ogrožanja poslovnega procesa, obvladovati tudi s pomočjo mehanizmov zavarovanja. G. Robert Brumnik je v svojem predavanju poudaril pomen informacijske varnosti in njen vpliv na integralno obvladovanje tveganj. Informacijska tehnologija danes predstavlja nepogrešljiv segment delovanja družbe in s tem tudi poslovnih procesov. Zanemarjanje tega segmenta ima lahko nepopravljive posledice za delovanje družbe kot celote, predvsem s stališča delovanja kritične infrastrukture. V zadnjem predavanju iz konferenčnega programa pa nam je mag. Gregor Garb predstavil model načrta varnostnega upravljanja.

Zaključki mednarodne konference so bili usmerjeni v poudarke, da je investiranje v celovito obvladovanje varnostnih tveganj investicija in ne strošek. Vsebinsko je dogodek prinesel pomembno dodano vrednost, ki se je odrazila skozi razpravo udeležencev, sponzorjev in vabljenih gostov. Globalizacija nas s svojo kompleksnostjo sili v iskanje novih paradigm, ki bodo dale prave odgovore v kateri smeri iskati ustrezne mehanizme za obvladovanje tveganj. Permanentnost in dvigovanje splošnega družbenega zavedanja o pomenu korporativne varnosti so tiste prave smeri, ki vodijo do večje varnosti.