V ponedeljek 11.04.2011 se je v soorganizaciji Inštituta za korporativne varnostne študije in Slovenskega združenja korporativne varnosti izvedlo strokovno srečanje in okrogla miza na temo uveljavitve nove zakona na področju zasebnega varovanja. Že sam naslov »Ali predstavlja nov zakon o zasebnem varovanju res korak naprej?« je izpostavil aktualnost odprtih vprašanj, ki se pojavljajo ob uveljavitvi novih zakonskih rešitev. Pred pričetkom vsebinskega dela posveta je predsednik Slovenskega združenja za korporativno varnost novi članici ga. Tatjani Balorda svečano podelil člansko izkaznico in ji zaželel dobrodošlico. V nadaljevanju je g. Simon Savski, predstavnik Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ, predstavil glavne poudarke in spremembe, ki jih je prinesel novi zakon o zasebnem varovanju.

Po predstavitvi bistvenih novosti zakonske ureditve je pod vodstvom doc. dr. Denisa Čalete sledila okrogla miza kjer so vabljeni strokovnjaki, mag. Miran Vršec, Direktor ICS, Ljubljana, g. Simon Savski, MNZ, g. Andrej Maslo, Hit Šentilj d.d. in g. Darjan Marejanovič, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, razpravljali o dilemah in izzivih ter novih rešitvah, ki jih v prakso prinaša zakon o zasebnem varovanju. Glavne ugotovitve razprav v okviru okrogle mize so bile usmerjene v dejstvo, da je zakon v svojem okostju nadaljevanje predhodne verzije zakona o zasebnem varovanju, da pa določene stvari ureja bolj podrobno in odpravlja nekatere pravne praznine in nedorečenosti na obravnavanem področju. Z zniževanjem kriterijev za pridobitev licenc se je moral zakonodajalec zavedati, da je pomembnost učinkovitega izvajanja nadzora za uveljavitev novih zakonskih rešitev ključnega pomena. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve so sicer sprejeli nekaj ukrepov za sistematičen nadzor nad tem področjem, povečali so tudi število inšpektorjev. Obstaja pa seveda tudi nekaj bojazni zaradi usposobljenosti inšpektorskega kadra, sodelovanja s Policijo, obširnostjo področja nadzora, ki nas vseeno silijo v previdnost o sodbi o pripravljenosti na uspešno izvajanje nadzora. Inšpektorat bo imel v tej prvi fazi zelo pomembno vlogo tudi na področju preventivnega in izobraževalnega delovanja, kjer bo z uporabo instituta opozoril in napotil poskušal zagotoviti ustrezno prakso izvajanja zakona v področjih, kjer danes, ob začetku uveljavljanja novega zakona, ostajajo določena odprta vprašanja. Skozi razpravo je bilo zaznati, da na področju uveljavitve instituta »interno varovanja« obstaja še nekaj odprtih dilem, ki pa jih bo razjasnila praksa in seveda podrobnejša interpretacija pooblaščenih organov. Opredelitev obsega in predvsem oblike varovanja v subjektih, ki varujejo kritično infrastrukturo bi morala biti bolj precizirana in je tukaj država zamudila pomembno priložnost za ureditev tega področja. Večina razpravljalcev se je zavzemala za uvedbo rešitve, da se v teh subjektih opredeli osebo, ki bo zadolžena za varnost v strateškem pomenu besede »strateški varnostni manager« analogno z rešitvijo, ki jo poznamo na področju varstva pri delu. Za zaključek lahko poudarimo, da se je kot rdeča nit posveta ves čas pojavljalo prepričanje, da ima v tem sistemu interakcij uporabnik varnostnih storitev ključno vlogo, ki jo izraža preko uveljavljanja zahtev, da za svoje plačilo dobi kvalitetno in ustrezno storitev na področju zasebnega varovanja. V tem delu osveščanja uporabnikov in njihovega povezovanja v razmerju do državnih institucij in na drugi strani ponudnikov varnostnih storitev, imata Inštitut za korporativne varnostne študije in predvsem Slovensko združenje korporativne varnosti, ki v svojem okviru združuje ravno uporabnike varnostnih storitev, ključno vlogo. To vlogo nedvoumno opravičujeta z organizacijo omenjenega dogodka, ki se je vsebinsko dotaknil zelo aktualnega področja, kar je dokazala tudi številčna udeležba na strokovnem posvetu.