Končal se je največji mednarodni dogodek z naslovom "Counter terrorism challenges in Region of SE Europe", ki je tudi letos združil predstavnike 30 držav in vseh najpomembnejših mednarodnih organizacij (NATO, EU, OVSE in OZN). Glavna tema letošnjega dogodka je bila povezana z nevarnostmi, ki jih prinaša radikalizacija in ekstremizem, kot dva pomembna dejavnika, katera vodita tudi v povečevanje terorističnih groženj.

Tudi letos so imeli predstavniki Instituta za korporativno varnostne študije, ICS-Ljubljana, ključno vlogo pri organizacji omenjenega dogodka. Dr. Denis Čaleta je bil predsednik organizacijskega odbora in sourednik pomembne znanstvene monografije, z naslovom "Violent Extremism and Radicalisation Processes as Driving Factors to Terrorism Threats". Omenjeno monografijo so sozaložili Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Joint Special Operations University iz Tampe ZDA in seveda ICS-Ljubljana.

Dr. Denis Čaleta je podal tudi izjavo za javnost, ki je bla objavljena na STA.

V Mariboru o izzivih zoperstavljanja radikalizaciji in ekstremizmu

Maribor, 22. maja - V mariborski Kadetnici se je danes začela mednarodna konferenca o izzivih zoperstavljanja terorizmu v jugovzhodni Evropi. Letos so se osredotočili na nevarnosti radikalizacije in ekstremizma, na kar po besedah predsedujočega konferenci Denisa Čalete niti Slovenija ni imuna. "Ne moremo biti otok sredi globalnega sveta," je opozoril.

Vsaka država bi se morala zavedati, da je lahko ogrožena. "Izkušnje kažejo, da se radikalizacija in terorizem izvajata tudi v naših družbah in nista nujno povezana z migracijskimi procesi ali prihodom ljudi od nekje drugje. Radikalizirajo se tudi ljudje v Evropi, druga, tretja generacija priseljencev," je za STA povedal Čaleta.

"Tisto, kar nas lahko skrbi, je, da sodobna družba v Evropi ni našla odgovorov, ki bi lahko z gotovostjo preprečili vse te procese, ki odrivajo ljudi na rob družbe in jih s tem porivajo v roke ljudem, ki zlorabljajo različne verske in druge stvari za radikalizacijo," je nadaljeval.

Po njegovih besedah to ni tematika, ki bi zadevala le organe nacionalne varnosti, ampak mora biti na to pozorna celotna družba. Kot je bilo slišati ob današnjem odprtju večdnevne konference, igra pomembno vlogo lokalna skupnost, ki bi morala prva zaznati sumljive posameznike. "Če tega ne bo, nam noben še tako dober nacionalni varnostni sistem ne bo pomagal," je prepričan Čaleta.

Izmenjava dobrih praks in izkušenj s tega področja je prav glavni namen pričujoče konference, ki poteka osmo leto zapored in se je udeležujejo predstavniki 26 držav in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij (Ovse, EU, Frontex, Europol, Nato in DCAF Ljubljana). Med govorci so bili državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji Gautam Rana in predstavnica Joint Special Operations University iz ZDA Corinna A. Robinson.

"Letos nas posebej veseli, da sodelujejo predstavniki regije, ki je najbolj na udaru, torej Bližnjega vzhoda," je pojasnil Čaleta. "Vsak, ki je tukaj prisoten, bo dal svoj kamenček v mozaik novemu znanju in izmenjavi izkušenj, ki bodo pripeljali do tega, da bomo s te konference šli v naše države močnejši in z novimi znanji, predvsem pa neko mrežo operativnih poznanstev, ki nam bo olajšala delo v prihodnje," je dejal.

Med drugim je pojasnil, da je Slovenija kot del schengenskega prostora soodgovorna za varovanje zunanje meje EU in zato mora reagirati na vsako morebitno tveganje. Tako mora biti tako kot druge evropske države pozorna na morebitno vračanje nekdanjih borcev skrajne skupine Islamska država iz Iraka in Sirije v Evropo.

"To je zelo velik problem. Tega se je vsa strokovna javnost najbolj bala. Enostavno, ko IS ne bo imela več območja, se bodo radikalni posamezniki razpršili in del njih se tudi vrača nazaj v Evropo. Reintegracija takšnih oseb bo največji zalogaj vsake družbe, kamor se bodo ti ljudje vračali," je povedal.

Tudi v Sloveniji so bili primeri odhodov na bojišča v Siriji. "Teh primerov je manj kot deset, a vsak primer za sebe nas lahko skrbi. Glede na informacije so bile tudi smrtne žrtve naših državljanov, ki so odhajali na ta žarišča. Torej tudi Slovenija ni imuna na to, zato je potrebno pri nas temu problemu nameniti določeno pozornost," je prepričan.