V organizaciji Inštituta za korporativne varnostne študije – ICS in soorganizaciji Združenja nadzornikov Slovenije- ZNS je bil 17. junija 2011 v konferenčni dvorani M Hotela v Ljubljani izveden nacionalni strokovni posvet z naslovom »Korporativna varnost in vloga nadzornih mehanizmov«.

Tokratna rdeča nit srečanja je namenjena nadzornim mehanizmom in njihovi vlogi na delovanje celovitega sistema obvladovanja tveganj v korporacijskem okolju. Nadzorni mehanizmi kot so nadzorni sveti, notranja kontrola in revizija, računovodski nadzor, varnostni management, inšpekcijske službe, organi pregona in drugi so tisto osnovno orodje, ki zagotavlja lastnikom ustrezen nadzor v korporacijskih okoljih in jim posredno omogoča sistematično spremljanje stanja in razvoja. Korporativna varnost je soodvisno povezana z učinkovitimi procesi nadzorstva tako znotraj kot zunaj korporacijskega okolja.

Cilj strokovnega posveta je bil predstaviti celovit pristop k obvladovanju tveganj in pomen vloge nadzornih procesov na različnih ravneh delovanja korporacije. Na ta način smo nakazali rešitve, ki jih bodo udeleženci posveta lahko takoj prenesli v prakso. S tem bodo lahko takoj začeli vzpostavljati učinkovitejši sistem nadzora v smeri obvladovanja tveganj, kar bo neposredno vplivalo na bolj varno okolje poslovanja ter posledično izboljšanje poslovnih rezultatov podjetja. Udeleženci so dobili jasne odgovore kako in z kakšnimi orodji vzpostaviti učinkoviti nivojski nadzor s poudarkom na zagotavljanju obvladovanja varnostnih tveganj v korporacijskih okoljih.

Strokovni posvet sta s svojimi nagovori odprli doc. dr. Denis Čaleta, vodja organizacijskega odbora, mag. Miran Vršec, direktor Inštituta za korporativne varnostne študije in mag. Irena Prijović, sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije.

V uvodnem predavanju je mag. Miran Vršec predstavil temo z naslovom »Nadzor in njegova vloga v celovitosti obvladovanja varnostnih tveganj v korporacijskem okolju«. S svojim predavanjem je podal celovit pogled na obravnavano problematiko in je z vsebinsko poglobljenim prikazom nakazal strateški okvir pomena vloge nadzornih mehanizmov za celovito obvladovanje varnostnih in drugih tveganj v korporacijskih okoljih. V predstavitvi je prikazal različne oblike mehanizmov nadzora in sicer od notranjih pa vse do zunanjih oblik nadzornih mehanizmov, ki imajo pomemben vpliv na korporativno okolje. V zaključku se je posebej osredotočil v pomen in oblike nazornih mehanizmov na področju izvajanja zasebnega varovanja, kot pomembne dejavnosti, ki ima pomemben vpliv pri zagotavljanju korporativne varnosti. Svoje predavanje je sklenil z mislijo »Vsak zakon je lahko samo tako dober, kot so dobri nadzorni mehanizmi«.

Predavanje je nadaljeval izr. prof. dr. Jaka Vadnjal, ki je predstavil tematiko povezano z dilemami nadzora v razmerju do obvladovanja finančnih tveganj.V zelo iskrivi in vsebinsko poglobljeni predstavitvi je predavatelj predstavil vlogo in delovanje nadzornih svetov in realne probleme, ki se pojavljajo na področju izvajanja nadzornih procesov. Nadzorni sveti po njegovi oceni v večini primerov ne opravljajo avtonomne funkcije nadzorna v korporacijskem okolju s ciljem učinkovitega obvladovanja tveganj, temveč se v nekaterih primerih dogaja, da so nadzorni sveti celo eden od dejavnikov, ki zaradi svojih dejanj predstavljajo zaviralce ukrepov, ki jih izvajajo upravni organi korporacij za obvladovanje tveganj. V svojem zaključku je postavil dve pomembni tezi za nadaljnje razmišljanja o vlogi nazornih svetov pri obvladovanju finančnih tveganj in sicer, da bi varnost morala postati investicija in ne strošek (tako kot marketing), ter, da se zavzema za jasno razmejitev pristojnosti in odgovornosti nadzornih svetov.

Naslednje predavanje z naslovom »Standardizacija procesov kot orodje v zagotavljanju nadzornih mehanizmov v upravljanju korporacijske varnosti« je izvedel doc. dr. Milan Vršec. V svojem predavanju nas je popeljal skozi celovit pogled standardizacijskih modelov, ki nam služijo kot učinkovito orodje pri vzpostavitvi celovitega sistema obvladovanja tveganj v organizacijah korporativnega okolja.

V zaključnem delu nacionalnega posveta je bila organizirana okrogla miza z naslovom »Ali ustrezen nadzor prinaša v korporacijsko okolje dodano vrednost?«. V okviru je moderator okrogle mize doc. dr. Denis Čaleta s svojimi gosti mag. Miranom Vršcem, Direktorjem ICS, mag. Ireno Prijović, generalno sekretarko ZNS, mag. Matjažem Gantarjem, predsednikom uprave KD Group, mag. Mašo Čertalič, Vodjo službe za raziskave in razvoj v Luki Koper d.d. in izr. prof. Jako Vadnjalom, GEA College, razpravljal o pereči problematiki. Gostje so imeli do vloge nadzornih mehanizmov različna stališča in poglede in sicer do stopnje, ko niso uspeli povezati vloge nadzornih svetov za odgovornost v procesih vzpostavitve celovitega obvladovanja tveganj v podjetju. Nasprotujoča stališča so se vsekakor dotikala potrebe, da se nadzorni sveti in druge nadzorne institucije bolj aktivno in globlje posvetijo temu problemu. Vsekakor je bilo v določenem delu razprave zaznati določeno vrsto nerazumevanja obsega in vpliva korporativne varnosti za učinkovito delovanje organizacij. Korporativno varnost so posamezni razpravljalci v določenem trenutku povezovali samo z osnovnim zagotavljanjem in delovanjem varnostne službe v organizaciji, kar je vsekakor preozek pogled na obravnavano problematiko. To je kasneje dokazala tudi razprava iz občinstva, kjer je predvsem mag. Miklavčič iz Ministrstva za pravosodje skozi artikulirano razpravo razpravljalce opozoril na potrebnost delovanja nazornih mehanizmov in njihovo večje angažiranje na obravnavanem področju. Dodana vrednost srečanja se je odrazila tudi skozi aktivno sodelovanje ostalih udeležencev nacionalnega strokovnega posveta, ki so prihajali iz različnih okolij najpomembnejših organizacijskih sredin javnega in zasebnega okolja. Z izpostavljanjem svojih dilem in problemov iz prakse so pridobili ustrezne odgovore in znanja za učinkovitejše izvajanje nadzornih mehanizmov na področju korporativne varnosti v njihovih organizacijskih okoljih.

Z razpravo na okrogli mizi je bilo vsekakor dosežen majhen, temveč pomemben korak k osveščanju vodilnih managerjev in nadzornikov, kakor tudi širše strokovne javnosti, v pomenu nadzornih mehanizmov na področju celovitega obvladovanja tveganj v korporacijskem okolju.

Z gotovostjo lahko ocenimo, da je nacionalni strokovni posvet v celoti uspel, na kar kaže tudi udeležba na posvetu.