Postali ste žrtev spletne prevare. Kako naprej?

Spletne prevare v Sloveniji povzročajo vse večjo finančno škodo. Po podatkih slovenske policije je ta v letu 2025 dosegla 40,4 milijona evrov, kar je 33 odstotkov več kot leto prej. Toda za milijonskimi zneski se skrivajo tudi osebne zgodbe ljudi, ki se po prevari pogosto soočajo z občutki nemoči, sramu in krivde.

Prijava prevare je pomemben prvi korak, vendar za oškodovanca pogosto ne pomeni konca težav. Prav v obdobju po prevari so lahko žrtve še posebej ranljive za nove poskuse goljufij. Zato na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT poudarjajo, da je poleg prijave pomembno poskrbeti tudi za nadaljnje zaščitne ukrepe in psihološko podporo žrtvam.

Da bi žrtve opozorili na tveganje ponovnega oškodovanja, sta SI-CERT in policija pripravila informativni letak, ki ga bodo posamezniki prejeli ob prijavi spletne prevare na policiji. Letak na razumljiv način pojasnjuje čustvene posledice prevare, opozarja na najpogostejše oblike nadaljnjih goljufij in svetuje, kako se pred njimi zaščititi.

Žrtve kar dvakratno oškodovane

Odkritju spletne prevare pogosto sledijo šok, občutki krivde, sramu in močna želja, da bi nastalo škodo čim prej odpravili. Prav ta želja pa lahko posameznika izpostavi novim tveganjem. Prevaranti namreč vedo, da si žrtev želi povrniti izgubljeni denar, zato pogosto ponudijo navidezno pomoč. Predstavijo se kot odvetniki ali finančni strokovnjaki, ki naj bi izsledili izgubljena sredstva, za njihovo povračilo pa zahtevajo plačilo različnih stroškov. V resnici gre za novo prevaro, t.i.  recovery scam.

Sledijo lahko tudi druge goljufije: ponudbe novih investicij, hitrih posojil za ljudi v finančni stiski ali klici lažnih bančnih uslužbencev, ki svetujejo prenos denarja na »varen račun«. Ker napadalci že imajo kontaktne podatke žrtve, je zelo verjetno, da bo oškodovanec prejel tudi več phishing sporočil. 

Kaj storiti po prevari?

Na SI-CERT-u poudarjajo, da je poleg prijave policiji pomembno čim prej sprejeti tudi nadaljnje zaščitne ukrepe. Oškodovanci naj obvestijo svojo banko, preverijo možnosti povračila sredstev ter poskrbijo za zaščito svojih uporabniških računov in naprav. Če so napadalcem omogočili oddaljeni dostop do računalnika ali telefona, morajo to povedati tudi policiji.

Pomembno pa je tudi, da žrtve zaradi sramu ali občutkov krivde ne ostanejo same. Spletne prevare so zasnovane tako, da izkoristijo zaupanje, čustva in trenutke ranljivosti posameznika. Samoobtoževanje in molk še povečata tveganje za ponovno oškodovanje. Pogovor z bližnjimi in po potrebi strokovna psihološka pomoč sta zato pomemben del okrevanja po prevari.

Podrobnejša pojasnila o tem, katere prevare lahko sledijo prvemu oškodovanju in kako se pred njimi zaščititi, so na voljo na spletni strani programa Varni na internetu https://www.varninainternetu.si/postali-ste-zrtev-spletne-prevare-kako-naprej/