Predsednik sveta ICS, dr. Denis Čaleta, je v pogovoru za STA opozoril, da je treba dnevno politiko umakniti od vplivanja na organe nacionalno-varnostnega sistema. Povsod, kjer se je vpletala, namreč opaža velike težave tako na področju strokovnosti kot tudi zakonitosti delovanja teh organov.

Več si lahko preberete na tej povezavi - https://www.sta.si/2729596/caleta-dnevno-politiko-je-treba-umakniti-od-vplivanja-na-organe-nacionalnovarnostnega-sistema.

Celoten tekst izjave:

"Politika bi se morala zavedati, da nacionalno varnostni sistem ni teater, kjer lahko na očeh javnosti izvajaš aktivnosti, ki so na meji nekega zdravorazumskega početja," je v izjavi za STA izpostavil Denis Čaleta z Instituta za korporativne varnostne študije in dodal, da dogajanje v zadnjih dneh ne prinaša pozitivnih signalov. Kot je poudaril, morata opravljanje nalog nacionalno varnostnih organov in njihov nadzor potekati strokovno in zakonito.

"Bojim se, da gre tukaj za neke dnevno politične cilje, ki bodo imeli dolgoročne posledice za učinkovitost delovanja nacionalno varnostnih institucij," je ocenil. Vsaka trenutno vladajoča politika, pa tudi tista, ki prihaja na oblast, se mora po njegovih besedah zavedati, da morajo biti organi nacionalno varnostnega sistema operativni tudi takrat, ko bo upravljanje države zapustili nekomu drugemu. Dnevno politiko je zato treba umakniti z dnevnega reda vplivanja na te organe, saj bodo le tako ti lahko učinkovito delovali.

Zgodovina samostojne Slovenije je polna poskusov javnega vplivanja in poseganja politike v inštitucij nacionalno varnostnega sistema: naj gre za nastavljanje sebi prikladnih ljudi na vodstvene položaje ali pa zlorabo mehanizmov nadzora v ozke politične interese, je opomnil Čaleta. Kot je poudaril, imajo ti kratkoročni pristopi daljnosežne negativne posledice, državotvorna politika pa se mora zavedati, da so določene inštitucije zelo občutljive na ad hoc poseganje, ki niso v okviru zakonskih pristojnosti. "Povsod, kjer se je politika vpletala v delovanje organov izven zakonskih okvirjev, opažamo velike težave tako na področju strokovnosti kot tudi zakonitosti delovanja teh organov," je dejal.

Dogodki preteklega leta po njegovi oceni kažejo, da zakonodaja dopušča preveč različnih interpretacij, do katere mere lahko nadzor neposredno posega v operativno delovanje inštitucij nacionalne varnosti. "Tukaj je praznina med političnim nadzorom in strokovnim neodvisnim nadzorom. Vidimo, da nadzor velikokrat, mogoče tudi nehote, ker manjka strokovna podlaga, z nadzorom posega pregloboko," je ocenil Čaleta.

Polemika, kot smo je bili deležni v torek in danes, pa ne spodbuja strokovnega dela inštitucij, da bodo v prihodnje učinkovito opravljale svoje delo, ampak se bodo vse preveč uklanjale vsakokratnim vladajočim ali političnim interesom, je še opozoril.

Čaleta komunikacijo med Mahničem in Bobnarjevo težko komentira, saj so delčki, ki so znani javnosti, verjetno iztrgani iz konteksta. Zaskrbljujoče pa se mu zdi, da taka komunikacija med vidnim predstavnikom nadzornega organa in strateško voditeljico institucije, ki izvaja nacionalno varnostne naloge, potega pred javnostjo. "Komunikacija na taki ravni ne sme potekati v medijskem soju, ampak mora biti predvsem v dobro nacionalnim interesom spoštljiva in potekati v okviru zakonsko predpisanih kanalov in vlog, ki jih ima vsaka od teh inštitucij," je poudaril.

Prav tako težko komentira upravičenost zahtev Knovsa. A na načelni ravni je po njegovih besedah jasno, da je vprašljivo zahtevati podatke, ki so še vedno v operativni obdelavi, saj bi zaradi tega lahko bil kompromitiran postopek, tudi v luči uhajanja informacij v javnost v preteklosti-

"Na drugi strani pa si tudi v najhujših sanjah ne želimo izvedeti, da bi bili organi nacionalno varnostnega sistema izkoriščeni za konkreten nadzor ali spremljanje določenih posameznikov samo zaradi političnih ali drugih prepričanj," je še poudaril Čaleta.