Integralni varnostni sistemi

Gre za vzpostavitev tako imenovanega integralnega varnostnega sistema podjetja, ki z varnostno politiko, vzpostavitvijo sistema upravljanja varnostnih tveganj in izrednih dogodkov ter z uvajanjem varnostnih standardov učinkovito obvladuje varovanje in zaščito svojih lokacij, zgradb, sredstev, opreme, poslovnih in logističnih procesov, osebja, podatkov, informacij, poslovne dokumentacije in pogodbenih izvajalcev.

Organizacije (gospodarske družbe, koncerni, multinacionalke, javna podjetja, lokalne skupnosti ipd.) so stalno podvrženi raznim oblikam notranjih in zunanjih nevarnosti, ogroženosti in tveganj. Gre za realne, potencialne in prikrite nevarnosti, ki v najširšem pomenu pomenijo ogroženost organizacije, materialno in moralno neugodno vplivajo na poslovne procese in poslovne rezultate ter neugodno vplivajo tudi na zaposlene in na ugled ter dobro ime organizacije. Zaradi tega je smiselno ter ekonomsko in poslovno koristno v organizacije uvajati varnostno funkcijo, ki prispeva k organizacijskemu redu, poslovni etiki in poslovnim rezultatom podjetja. To je že leta 1916 ugotovil Francoz Henry Fayol, tvorec linijske organizacijske strukture, ki je eksplicitno navedel, da je osnovni namen varnostne funkcije v podjetju varovanje lastnine, premoženja in ljudi, pri čemer gre za varstvo pri delu, požarno varstvo, zaščito pred sabotažami, zaščito poslovnih skrivnosti in drugih vrednot. Danes pa je iz številne tuje literature razvidno, da je varnostna funkcija v razvitih gospodarstvih izredno dobro razvita, kajti poleg klasičnih vrednot varovanja in zaščite zajema tudi varovanje industrijske in intelektualne lastnine, varovanje podatkov in informacij, prepoznavanje industrijskega vohunjenja, obvladovanje konkurence idr.

Varnostna funkcija v organizacijah je torej dejavnost, ki se ukvarja z reševanjem varnostnih vprašanj in uvajanjem varnostnih izboljšav. Določeni del varnostnih rešitev ponuja država z zakonodajo in državnimi organi (policijo, inšpekcijo, carino, pravosodjem), del rešitev pa si mora podjetje poiskati samo, izhajajoč iz lastne analize in ocene ranljivosti, ogroženosti in tveganj. Iz navedenega izhaja, da je določen del varovanja in zaščite podjetja zakonska obveza, kar lahko poimenujemo minimalni standard varovanja. Preostali del varovanja je ekonomsko-poslovne narave, s katerim si podjetje izboljša varnostne mehanizme ter učinkoviteje upravlja in obvladuje poslovna in varnostna tveganja ter izredne dogodke.

Gre za vzpostavitev tako imenovanega integralnega varnostnega sistema podjetja, ki z varnostno politiko, vzpostavitvijo sistema upravljanja varnostnih tveganj in izrednih dogodkov ter z uvajanjem varnostnih standardov učinkovito obvladuje varovanje in zaščito svojih lokacij, zgradb, sredstev, opreme, poslovnih in logističnih procesov, osebja, podatkov, informacij, poslovne dokumentacije in pogodbenih izvajalcev.

Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki in varnostni strokovnjaki razvitih držav spoznali ekonomsko in poslovno koristnost učinkovitega varovanja podjetij, poslovnih sistemov, koncernov in korporacij. Navajam samo dva znana primera, in sicer:

»Učinkovito varnostno delovanje v podjetju zmanjša izgube za 75 %.«

(G.Green, J.R. Fischer, 1987:68. Introduction to Security. Boston, London Toronto, Durban, Singapore, Sydney. Butterworth Publishers.

»Prihranek zaradi investicije v zaščitne ukrepe in od povečane varnosti, ki iz tega izhaja, ter dodatni zaslužki iz zmanjšanja izgub predstavljajo za podjetje čisti dobiček.«

(G. Green, prav tam; P.P. Purpura, 1989: 58, 59, 201, 202. Modern Security and Loss Prevention Management. Boston, London. Butterworth Publishers.

Iz naših projektnih izkušenj na področju proučevanja in raziskovanja celovitih sistemov varovanja podjetij pa lahko potrdimo naše spoznanje iz leta 1993, ki se glasi:

»Profesionalni in celovit sistem varovanja v podjetju odločilno prispeva k povečanju pozitivnih poslovnih izidov ter k dvigu kulture, konkurenčnih prednosti in ugledu podjetja«

(M. Vršec, 1993:9. Varnost podjetja - tokrat drugače. Ljubljana. Viharnik).

Sodobna varnostna funkcija, z integralnim varnostnim sistemom, v razvitih gospodarstvih uspeva razvijati učinkovito varovanje in zaščito ljudi in premoženja ter znanja samo ob upoštevanju številnih ekonomsko poslovnih in menedžerskih prijemov kot so denimo: preprečevanje izgub, analiza stroškov in koristi, analiziranje in ocenjevanje tveganj, upravljanje s tveganji, varnostno svetovanje, varnostni nadzor, varnostni inženiring, poslovna etika, zaščita osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in zaupnih podatkov, varnostni menedžment, krizni menedžment in krizno upravljanje, zaščita kritične infrastrukture idr.