Na posvetu o terorizmu o posledicah vojne proti terorizmu 10 let kasneje

Ljubljana, 9. septembra (STA) - Ob bližnji obletnici terorističnih napadov v New Yorku 11. septembra 2001 je v Ljubljani danes potekal posvet o posledicah t.i. vojne proti terorizmu, ki jo je ta prelomni dogodek sprožil. Tudi deset let kasneje ti dogodki sprožajo številna vprašanja, ki se ne dotikajo samo vprašanja globalne varnosti, ampak tudi morebitne ogroženosti Slovenije.

Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije (ICS), ki je soorganizator posveta skupaj z državnim svetom, je v uvodnem nagovoru 11. september 2001 označil kot prelomni dogodek, ki je spremenil svet in ki deset let kasneje odpira vrsto dilem in vprašanj. Te so v nadaljevanju posveta z naslovom Terorizem in družba 10 let po terorističnih napadih na ZDA - kako uspešni smo pri njegovem preprečevanju? skušali osvetliti tudi povabljeni sogovorniki.

Jernej Letnar Černič je spregovoril o vplivu vojne proti terorizmu na varovanje človekovih pravic, Jaka Vadnjal pa o njenih posledicah na mednarodno gospodarsko okolje. Razvoj informacijske družbe in grožnje terorizma je predstavil Uroš Svete, na posvet pa je bil povabljen tudi Delov dopisnik s kriznih žarišč Boštjan Videmšek, da spregovori o svojem videnju vojne proti terorizmu v Iraku in Afganistanu.

Čaleta je v svoji oceni dogodkov zadnjih deset let v izjavi za STA dejal, da se je svet po 11. septembru 2001 drastično spremenil v smislu, da tisti trenutek v ZDA niso znali izkoristiti, da bi stopili korak naprej pri zmanjševanju terorističnih groženj.

A dogodki so šli v drugo smer, na površje pa je priplaval termin "vojna proti terorizmu" in vse aktivnosti so bile usmerjene vanjo. Vendar se te aktivnosti s poveličevanjem represivnih pristopov niso obnesle in to so danes spoznali tudi že v ZDA.

Med negativnimi posledicami vojne proti terorizmu Čaleta vidi to, da smo v tem procesu zoperstavljanja terorizmu dovolili bistvene posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Tudi mednarodno pravo praktično ni bilo pripravljeno na te procese. V upravičevanju vojne proti terorizmu smo bili priča dvema velikima vojnama v Iraku in Afganistanu, ki so prinesle številne žrtve. So pa tudi pozitivni premiki, ki jih Čaleta vidi predvsem v sistemskem pristopu obsodbe terorizma kot dejanja, ki ogroža človeško družbo.

Glede ogroženosti Slovenije Čaleta meni, da je Slovenija relativno majhna država. Toda v globalno povezanem svetu praktični nismo imuni na različne grožnje in tudi terorizem ni izjema. Na to kaže tudi nedavni teroristični napad na Norveškem. V družbi se moramo zavedati, da popolne varnosti ni in da je treba varnosti posvetiti več pozornosti, je še opozoril.

Udeležence posveta sta nagovorila tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in podpredsednik državnega zbora Miran Potrč.

Terorizem je po mnenju Kavčiča s pomočjo sodobne tehnologije, dostopne vsakomur, dobil nove in veliko bolj nevarne ter predvsem globalne razsežnosti. V ospredje je v zadnjih letih stopilo poudarjanje pomena notranjih zaščitnih mehanizmov, ki preprečujejo, da bi se teroristične skupine in nezadovoljni posamezniki dokopali do znanj in tehnologij, ki bi jih zlorabili za nasilna dejanja večjih razsežnosti. Poskusi tovrstnega nadzora pa so v odprti družbi naleteli na kritike z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin. Državljanom oblasti postavljajo jasno dilemo - če želite biti bolj varni, boste morali biti manj svobodni, je menil predsednik DS.

V ozadju terorističnih napadov je po mnenju Kavčiča vselej nezadovoljstvo, ki ima običajno globoke zgodovinske, socialne, verske in ideološke korenine. Sedanje stanje svetovne ureditve ustreza elitam, ki imajo moč, je ob tem prepričan Kavčič.

"Družbeni šoki, ki jih povzročajo teroristična dejanja, omogočajo na nek sprevržen način nadaljnjo krepitev transnacionalnih centrov finančne in politične moči," je dejal Kavčič, ki meni, da še niso dovolj jasno predstavljena spoznanja, da so davčne oaze epicenter sodobnih megatrendov, ki se kažejo v uničevanju družbenega in naravnega okolja. Velike količine sterilnega denarja v teh davčnih oazah sprožajo finančne cunamije, s katerimi anonimni akterji plenijo posamezne sektorje, regije, nacionalna gospodarstva in ogrožajo tudi entitete, kot je Evropska unija. Ena od posledic čezmernih prikrajšanj je tudi terorizem, je prepričan Kavčič.

Potrč pa je dejal, da je 10. obletnica napada priložnost, da tudi v Sloveniji ocenimo našo organiziranost pri protiteroristični dejavnosti doma in naše sodelovanje pri mednarodnih organizacijah ter aktivnosti za doseganje globalne varnosti, ki je pogoj za uveljavljanje človekovih pravic in podlaga za uveljavljanje demokratičnih družbenih odnosov v sleherni državi in mednarodnih odnosih.

Slovenijo lahko po mnenju Potrča štejemo za relativno varno območje miru, strpnosti in nenasilja, kar pa ne pomeni, da v Sloveniji ni neurejenih vprašanj, nevarnosti in konfliktov. Pri tem je Potrč opozoril na problem brezpravnih delavcev. Takšni pojavi upravičeno povzročajo nezadovoljstvo in nezaupanje v pravno državo, zato jim moramo posvetiti več pozornosti, je še menil Potrč.

--
Simona Grmek