Na svoje rednem marčevskem srečanju je Slovensko združenje korporativne varnosti v svojih vrstah gostilo mag. Rosano Lemut-Strle, namestnico Informacijske pooblaščenke, g. Ivana Šeliha, namestnika Varuhinje človekovih pravic, g. Jerneja Rovška, namestnika Varuhinje človekovih pravic, ki so nam s pomočjo naših članov mag. Marka Potokarja iz Urada Informacijske pooblaščenke in g. Mitje Štampferja iz Pošte Slovenije omogočili prisostvovati odlični in poglobljeni razpravi o možni uporabi poligrafa v procesih korporativne varnosti. Skozi primere, ki so prisotni v praski so gostje uporabo poligrafa obravnavali skozi prizmo varovanja človekovih pravic in zasebnosti ter nakazali potrebo po pravni ureditvi omenjenega področja. Glavno vprašanje, ki je v razpravi delilo različna mnenja je predvsem ali je poligraf tako učinkovito sredstvo za zagotavljanje določenih procesov varnosti brez katerega drugače tega ni možno doseči z drugimi sredstvi in je za to potreben tako velik poseg v človekovo zasebnost. Seveda je varnostno okolje zelo dinamična kategorija, ki prinaša veliko situacij, katere so same po sebi tako specifične, da je uporabo poligrafa zelo težko opredeliti samo z ene perspektive. Glavne zaključke lahko strnemo v smeri, da je za zakonito uporabo poligrafa le to potrebno zakonsko opredeliti. Pri večini pogledov se je dalo razbrati, da je poligraf lahko uporabna metoda pri določenem specifičnem zagotavljanju varnosti v organizacijskih sredinah, vendar je potrebno zelo natančno zakonsko opredeliti pogoje, izvajalce in uporabo, ki bo preprečevala zlorabo njegove uporabe.