Dr. Denis Čaleta je bil v torek, 17. oktobra 2023 gost informativne oddaje "24 ur zvečer". Poleg njega je bil gost v oddaji tudi veleposlanik g. Vojko Volk. Osrednja tema pogovora je bilo dogajanje v Gazi.

Na vprašanje, ali se je napad in prelaganje odgovornosti zgodilo zaradi napovedi obiska ameriškega predsednika Bidena v Izraelu, da bi ustvarili kaos pred njegovim prihodom, je dr. Čaleta odgovoril, da glede na perspektivo prihoda predsednika ZDA se ta napad ne bi mogel zgoditi v slabšem času, kot se je. Tako, da je sedaj vprašanje, ali bo do tega obiska ameriškega predsednika sploh prišlo. Dejstvo je, da je v tako zgoščenem območju vojaških operacij praktično nemogoče govoriti o zaščiti objektov. Kajti pristop, ki ga je izvedel Izrael kot odgovor, v podpori vse mednarodne skupnosti, je neke operacije nemogoče ciljno izvajati na določene segmente infrastrukture, predvsem tiste, ki jo uporablja Hamas. Dr. Čaleta se je strinjal z veleposlanikom, da so najbolj prizadeti v tej situaciji prebivalci Gaze.

Na vprašanje o ameriških vojaških strateških interesih in strahu pred širjenjem konflikta na širše območje je komentiral, da si vsi želijo, da se konflikt ne razširi, zlasti zaradi iranskega jedrskega programa, saj je ZDA v interesu, da ta ne doživi svojega obstoja. Absolutno je prisoten tudi strah pred širjenjem konflikta na širšo regijo, kar bi bilo katastrofalno za mednarodno skupnost.

Glede na morebiten kopenski napad je Dr. Čaleta menil, da je težko napovedati, če bo do njega prišlo. Pojavile so se ocene, da se kopenska ofenziva morda odmika na stran. V prihodnjih dneh bodo diplomatske aktivnosti ključnega pomena, zlasti za zagotavljanje humanitarnega koridorja za prebivalce Gaze in preprečevanje širjenja eskalacije na širšo regijo.

Na vprašanje voditelja oddaje, ali se je v Evropo vrnil islamistični terorizem in ali se lahko sploh zaščitimo pred takšnimi terorističnimi napadi, je Dr. Čaleta komentiral, da se islamski radikalizem v Evropi nikoli ni povsem umaknil. Ob vsakem nastajanju kriznih žarišč okoli Evrope postane ta tarča terorističnih dejanj, predvsem zaradi relativne lahkosti izvedbe takšnih dejanj v Evropi. Tukaj ne govorimo o nekih kompleksnih terorističnih dejanjih, kjer so potrebne dolge priprave in bi tako lahko obveščevalne službe zaznale, da se nekaj dogaja. Tukaj gre za tako imenovane »volke samotarje«, z lahkim orožjem in drugimi sredstvi, ki predvsem zagotovijo sejanje strahu in tega se je potrebno v bližnji prihodnosti sigurno bati. Evropa ima tukaj ogromne težave, saj vidimo da Schengen tak kot je ne deluje, in da so še vedno odprti izzivi na področju koordinacije in komunikacije med različnimi državami.

Za konec pa je opozoril na problem radikalizacije, ki se še vedno v velikem obsegu izvaja v zaporih in ta primer ponovno kaže, da so med nami ljudje, ki jih enostavno ne uspemo integrirati v evropsko družbo.